Ogrodje .net

.NET Framework

Zadnjih nekaj let se je SUN-ova Java močno razširila kot platforma in razvojni jezik.
Razvijalci so jo hitro vzeli za svojo pri razvoju serverskih storitev, spletnih storitev,
spletnih appletov in tudi kompleksnih aplikacij. Microsoft je seveda opazil grožnjo
JAVE zato so njegovi manegerji kaj kmalu staknili glave. Iz konkurenčnih podjetji so
pridobili nekaj najboljših programerjev in snovalcev programskih jezikov, ti so se za
nekaj let potuhnili, rezultat njihovega dela pa je bil-a “Microsoftov-a verzija Jave”, ki
so jo poimenovali .NET Framework. Sprva se je zdelo, da je .NET res samo še ena
Java, s časoma pa se je izkazalo, da temu le ni tako. Odlična zasnova ogrodja je
namreč botrovala k temu, da so se .NET jeziki namnožili kot gobe po dežju. Leta
2005 je tako na voljo že več kot 40 jezikov, med drugimi tudi: Delphi .NET, Cobol
.NET, Clipper .NET, Fortran .NET, C++ .NET, PHP .NET itd. Zasnova ogrodja
omogoča, da bi nastala tudi Java .NET, ampak to bi bil že kar pregrd udarec za
podjetje SUN.

Nastanek toliko jezikov omogoča CLI, ki je nekako srce .NET ogrodja. CLI
je ok
rajšava za Common Language Infrastructure, ker pomeni skupni jezikovni
vmesnik,
ki je v bistvu plast med programskim jezikom in dejansko izvorno kodo. CLI
zagotavlja vse kar programski jezik “potrebuje”, zato je nad njim mogoče
implementirati poljuben programski jezik. Pri prevajanju .NET programa se tako
generira vmesna koda ali CIL (Common Intermediate Language), ki pa ni takšna kot
smo je bili vajeni do sedaj. Ni namreč prilagojena za nobeno strojno platformo (CPU),
ampak je vmesna koda, ki jo zna izvajati navidezni računalnik .NET ogrodja.
Microsoft je svoj navidezni računalnik poimenoval Common Language Runtime oz.
CLR. S tem dobimo popolno prenosljivost kode na poljubno strojno opremo. Vse kar
je potrebno zagotoviti, da na tej strojni opremo omogočimo delovanje takšnega
navideznega računalnika, ki nato vmesno CIL kodo s pomočjo JIT-a
(Just in Time
Compiling)
pretvori v strojno kodo, ki jo “razume” processor. S takšno zasnovo je
Microsoftu uspel velik met. .NET programi lahko namreč delujejo skoraj tako hitro,kot programi, ki so napisani točno za določen processor.


ASP.NET

ASP.NET je najnovejša tehnologija podjetja Microsoft za razvoj Internet aplikacij.
ASP
je kratica za Active Server Pages. Del imena pa je tud vse kar ASP.NET
povezuje s “staro”
ASP tehnologijo.
Microsoft je z ASP.NET star ASP vrgel lepo v koš, kamor
dandanes tudi sodi. Prejšnji ASP je bil bolj kot ne zasilen izdelek, skaterim je
Microsoft nekako poskušal loviti konkurenco. Do neke mere jim je to celo uspelo,
za razvoj v ASP. SUNu pa je to manj uspevalo in so se odločili da bodo izdali svoj
odgovor v obliki JSP (Java Server Pages), ki je že
naznanjal smernice nadaljnjega
razvoja, vzporedno pa je v odprtokodnih vodah
nastajal PHP, ki je kmalu postal ljubljenec širokega kroga uporabnikov.
Zasnova ASP.NET je namreč odlična. Uporabili so .NET ogrodje, ga nadgradili, dodali XML predloge in nastali so ASPX dokumenti. To so v bistvu XHTML dokumenti, ki z doslednostjo XML standarda dopolnijo HTML opisni jezik.
Rezultat je XML dokument z vso

funkcionalnostjo HTML opisnega jezika. V ASP:NET ni več mešanja aplikacijske kode
in HTML kode. Microsoftova zamisel je namreč takšna, da se vsa aplikacijska koda
nahaja v ločenih datotekah *.cs (v primeru jezika C#), vsa XHTML koda pa v *.aspx.
Prevajalnik nato iz aplikacijske kodo naredi DLL datoteke, XHTML dokumente pa pusti
takšne kakršni so. WEB strežnik nato v času klica aktivne ASPX strani na podlagi
XHTML dokumenta in aplikacijske logike zgenerira brskalniku razumljiv HTML in ga
pošlje prek omreþka k uporabniku.
Microsoftu je s tem uspel velik met. Programerjem je z razvojnim orodjem Visual
Studio .NET dal močno orodje, z ASP.NET pa odlično platformo za razvoj. ASP.NET je hitro postal zelo priljubljen tako med profesionalnimi razvijalci kakor med zanesenjaki.

Visual Studio .NET 2008

Visual Studio .NET 2005 je zelo napredno razvojno orodje podjetja Microsoft.
Uporabnik ima širok spekter možnosti njegove uporabe. Možno ga je uporabiti za
razvoj spletnih strani, spletnih storitev in aplikacij, windows aplikacij, storitev, itd.
Beseda .NET v naslovu pomeni, da je poudarek še posebej na razvoju aplikacij, ki
temeljijo na ogrodju .NET, seveda pa je z njim razvijati tudi klasične Win32 aplikacije.
Podpora za .NET je za razvijalca pomembna še iz enega stališča. Če programer npr. uporablja C++, lahko z razvojem v VS enostavno nadaljuje z izbiro poljubnih jezikov (C++, C#, basic,…).

Programski jezik C#

C# je plod truda, ki so ga Microsoftovi inženirji zadnjih nekaj let vlagali v razvoj .NET
ogrodja. Je nekako češnja na vrhu .NET smetane. Microsoft-u je s C# uspelo nekaj
kar je SUNu z Javo sicer uspelo že pred nekaj leti. Združil je lahkotnost programiranja
z ustvarjanjem robustnih in predvsem hitrih aplikacij. Sama zasnova jezika to
vsekakor omogoča. Vanj so namreč vgradili vsa dosedanja dognanja pri snovanju
programskih jezikov, pri tem pa se niso branili posnemanja konkurence. Rezultat
odličen jezik C#, v katerem bodo zagreti Javanci hitro prepoznali podobnosti z Javo,
po drugi strani bodo “Delfijaši” našli marsikaj povzetega iz Delphi-ja, C++
programerji pa bodo dejali, da ni nič drugega kot malce oskubljeni C++. V resnici pa je C# vse to in še dosti več.

  • Share/Bookmark